Tudi nevetroven vikend in deževno vreme sta za nekaj dobra. Končno sem sestavila obljubljen report iz Dahaba in poiskala nekaj slik v arhivu. Tako kot lansko sezono sem tudi letošnjo začela v Dahabu, samo da tokrat 14 dni, ker je manjša verjetnost, da sta oba tedna nevetrovna, kar se je izkazalo za pravilno odločitev.

Prvi teden smo imeli z vetrom smolo. Najmočnejši je bil prvi dan, ko sem za začetek vzela Stoke 125 l in NS Ice 5,3, kar je bilo ravno na meji, da sem zglisirala, jadra pa se mi ni dalo zamenjat, saj me je čakalo še 14 dni dobre surfarije (vsaj tako sem takrat mislila). Naslednji dan vzamem večje jadro (5,7), vendar se veter ni razvil. Na naše razočaranje je celo obrnil smer (JV) in jo obdržal do prihodnjega dne. Tako sem naslednje 3 dni vozila veliko opremo: Stoke 135 l v kombinaciji s 6-tkami ter če sem imela srečo - zglisirala. Večjih jader nisem jemala, ker jih težko potegnem iz vode.

Prvi teden smo izkoristili za obisk beduinov, snorklanje, raziskovanje okolice in poležavanje na plaži. Pravi Dahab pa se je začel po enem tednu, ko je prva skupina Slovencev odhajala domov. Dopoldne vzamem jadro 5,7 in Stoke 125, po približno uri vožnje hitim v center po manjšo opremo, ker čutim, da veter jača. Vzamem 4,0 in Stoke 105, vendar ko pridem z manjšo opremo do lagune (na speedy-ju ni bilo nikogar), je veter že tako močan (8-9 bft), da kapljice vode pršijo po vodni gladini in zame je vožnja s tako "veliko" opremo nemogoča. Peš ob obali se vrnem v center. Naslednji dan se močan veter nadaljuje, vendar nimam želje, da bi se ponovila zgodba prejšnjega dne, zato oddidem na speedy-ja peš in naredim nekaj dobrih posnetkov. Po kakšni uri opazovanja in slikanja suferjev, me zagrabi močna želja, da bi tudi jaz poskusila, kljub (za mene) premočnemu vetru. Na poti do centra se psihično pripravljam na borbo na vodi. Vzamem Spice 89 l in jadro 3,0 - najmanjše jadro, ki ga imajo v centru ter najmanjšo dilo, ki sem jo kdajkoli vozila. V centru naročim, naj pazijo name. Sledilo je veliko padcev, plavanja in vodnih štartov. Vsekako sem ta dan vozila v najmočnejšem vetru doslej in če povem po pravici - ni bilo zabavno, vendar sem kljub temu trmasto vztrajala. Izkušnje v teh pogojih so mi zelo koristile prihodnje dni, ko je veter pihal za 4-ke vse do odhoda. Izjema je bil zadnji dan - za zaključek sem naredila nekaj glisov s 6-ko in z olajšanjem pomahala Dahabu v slovo z 8 črticami.